Receptonline

Zmanjkalo je zdravil v tujini: kaj storiti

Zdravilo, ki ga jemljete vsak dan, se ne ozira na to, da ste na potovanju. Če vam škatlica poide sredi bivanja v drugi državi Evropske unije, pot ni zaprta: obstaja čezmejni recept, ki ga lekarna v drugi državi članici lahko prepozna. Da bo prepoznan, mora vsebovati točno določene podatke, nekatera zdravila pa iz te poti izpadejo in jih je treba urediti drugače.

Najprej preverite, koliko zdravila vam še ostane

Preden se lotite urejanja, preštejte odmerke, ki jih še imate. Od tega je odvisno, ali gre za mirno urejanje ali za zdravstveno vprašanje, ki ga je treba rešiti na kraju, kjer ste. Pri terapijah, ki jih ni dopustno prekiniti, na primer pri zdravilih za srce, epilepsijo, ščitnico ali sladkorno bolezen, je zamik nekaj dni lahko pomemben.

Zapišite si tri podatke, ki jih boste potrebovali v vsakem primeru: ime učinkovine, jakost in način jemanja. Ime učinkovine je pomembnejše od blagovne znamke, ker se ista učinkovina v različnih državah prodaja pod različnimi lastniškimi imeni. Če imate škatlico ali navodilo za uporabo pri sebi, ju fotografirajte.

Preverite tudi, ali imate pri sebi veljaven osebni dokument. Farmacevt bo podatke na receptu primerjal s podatki v dokumentu, zato se morata ime in datum rojstva ujemati.

Če gre za nujno stanje, urejanja recepta ne čakajte. Poiščite zdravniško pomoč v državi, kjer ste. Čezmejna pot je namenjena nadaljevanju že začetega zdravljenja, ne pa reševanju nujnih zdravstvenih stanj.

Na čem temelji čezmejni recept

Podlaga je direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic bolnikov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki uvaja načelo, da se recept, izdan v eni državi članici, lahko uveljavi v drugi. Direktiva 2012/52/EU pa v Prilogi določa, katere podatke mora tak recept vsebovati, da ga bo lekarna v drugi državi lahko preverila in razumela.

Cilj teh dveh pravnih aktov je praktičen. Zdravstveni sistemi držav članic so različni, obrazci receptov se razlikujejo po obliki in jeziku, bolniki pa se po Evropski uniji gibljejo. Skupni nabor podatkov omogoča, da farmacevt v tujini prepozna, kdo je bolnik, kdo je predpisovalec in katero zdravilo je predpisano.

Pri tem je pomembno, kaj direktiva ne določa. Ne ustvarja skupnega evropskega registra receptov in ne povezuje državnih sistemov med seboj. Vsaka država ima svojo elektronsko rešitev, čezmejni dokument pa je papirni oziroma elektronsko posredovan zapis, ki ga bolnik sam prinese v lekarno.

Podrobneje je priznavanje receptov iz drugih držav članic opisano v prispevku /blog/tuji-recept/.

Kateri podatki morajo biti na dokumentu

Priloga k direktivi 2012/52/EU določa neizčrpen seznam podatkov, ki jih mora vsebovati recept, izdan v eni državi članici in namenjen unovčitvi v drugi. Če kateri od njih manjka, farmacevt dokumenta ne more zanesljivo preveriti.

Podatki o bolniku: priimek, v celoti izpisano ime in datum rojstva.

Podatek za overitev recepta: datum izdaje.

Podatki o zdravniku, ki je recept izdal: priimek, v celoti izpisano ime, poklicna kvalifikacija, podatki za neposreden stik, torej elektronski naslov in telefonska številka z mednarodno predpono, naslov delovnega mesta z navedbo države članice ter podpis, lastnoročni ali digitalni glede na obliko dokumenta.

Podatki o predpisanem zdravilu: splošno ime učinkovine oziroma mednarodno nelastniško ime. Lastniško ime se navede pri bioloških zdravilih ali kadar zdravnik presodi, da je to medicinsko nujno, pri čemer na kratko navede razlog. Sledijo farmacevtska oblika, na primer tableta ali raztopina, količina, jakost in režim odmerjanja.

Zapis učinkovine namesto blagovne znamke ni formalnost. Isto zdravilo se v različnih državah trži pod različnimi imeni, ime učinkovine pa je skupno in ga farmacevt prepozna povsod.

O izdaji na koncu odloči farmacevt

Tudi popoln dokument ni jamstvo, da bo zdravilo izdano. O izdaji vedno odloči farmacevt, ki dokument pregleda in ga sme zavrniti, kadar podatki niso popolni ali čitljivi, kadar dvomi o pristnosti dokumenta ali kadar zdravila v tisti državi ni v prometu.

Zadnji razlog je v praksi pogost in z vašim dokumentom nima zveze. Nabor zdravil po Evropski uniji ni enak: nekatera zdravila v posamezni državi niso registrirana, druga so na voljo v drugačnih jakostih ali velikostih pakiranj. Farmacevt vam bo v takem primeru povedal, kaj je na voljo, zamenjavo za drugo zdravilo pa mora oceniti zdravnik.

Pomaga, če imate pri sebi osebni dokument, saj se podatki na receptu in v dokumentu primerjajo. Koristno je tudi, da poznate ime učinkovine in jakost, ki ju jemljete, in ne le videza škatlice.

Nikjer ni obljube, da bo vsaka lekarna dokument sprejela, in nihče je ne more dati. Kar lahko naredite vi, je, da so podatki popolni in berljivi ter da v lekarno pridete pravočasno, ne šele takrat, ko vam ostane zadnji odmerek.

Katera zdravila iz te poti izpadejo

Šesti odstavek 11. člena direktive 2011/24/EU iz čezmejnega priznavanja izvzema zdravila s posebnim režimom predpisovanja. Mednje sodijo prepovedane droge in psihotropna zdravila.

Praktično to pomeni opioidne analgetike, benzodiazepine, uspavala skupine Z, poživila, kot sta metilfenidat in lizdeksamfetamin, gabapentinoide, kamor sodita pregabalin in gabapentin, ter konopljo za medicinsko uporabo. Če jemljete kaj od naštetega, čezmejna pot ni rešitev in tega tudi mi ne urejamo.

Za ta zdravila je edina zanesljiva priprava, da si zalogo za celotno potovanje uredite pri zdravniku doma, še preden odpotujete. Ob tem preverite pravila države, v katero potujete, saj se ponekod zahteva potrdilo o tem, da zdravilo jemljete zaradi zdravljenja.

Stran o zdravilu /zdravila/pregabalin/ je pri nas iz istega razloga zgolj informativna: pojasnjuje delovanje in previdnostne ukrepe, ne vodi pa v naročilo in ne navaja cene.

Če gre za nujno stanje ali za močno poslabšanje bolezni, urejanja recepta ne čakajte in poiščite zdravniško pomoč na kraju, kjer ste.

Kaj krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja vam med začasnim bivanjem v drugi državi članici omogoča dostop do potrebnih zdravstvenih storitev v javni mreži pod enakimi pogoji, kot veljajo za tamkajšnje zavarovane osebe. To pomeni tudi, da doplačila in način obračuna niso povsod enaki kot doma.

Kartica ni zavarovanje za vse. Ne krije zdravljenja pri izvajalcih zunaj javne mreže, ne krije načrtovanega zdravljenja, zaradi katerega bi v tujino potovali namenoma, in ne krije stroškov prevoza domov. Podrobnosti in postopek naročila kartice ureja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za sam recept kartica ni odločilna. Stroške zdravila v lekarni v tujini praviloma poravnate sami, kartica pa je pomembna tedaj, ko potrebujete zdravniško obravnavo, na primer ob poslabšanju bolezni ali ob poškodbi.

Pred potjo je zato smiselno urediti dvoje: kartico in dovolj veliko zalogo zdravil. Kako dolgo je vaš recept sploh veljaven in kdaj so izdaje porabljene, je pojasnjeno v prispevku /blog/veljavnost-recepta/.

Kako pregled poteka pri nas

Pri nas ne opravljamo videoklicev, telefonskih posvetov niti klepeta v živo. Izpolnite zdravstveni vprašalnik, ki ga pregleda zdravnik z licenco poljske zdravniške zbornice, št. 3211301. Če presodi, da je predpis utemeljen, izda dokument po Prilogi k direktivi 2012/52/EU, ki ga prejmete po elektronski pošti in ga natisnete.

V noben slovenski državni sistem ta dokument ne vstopa. Ni to eRecept in v portalu zVEM ga ne boste videli, zato v lekarni ne boste navajali kode ali številke, temveč boste predložili natisnjen dokument in osebni dokument.

Obnova recepta na poti /obnova-recepta/ stane 24,90 EUR, prav toliko kontracepcija na poti /kontracepcija/, obravnava pri hujšanju z zdravili iz skupine GLP-1 na poti /hujsanje/ pa 29,90 EUR. Prednostna obravnava je doplačilo 9,90 EUR. Ceno zdravila v lekarni določa lekarna in z našo ceno ni povezana.

Plačilo pokriva pregled zdravnika, ne zdravila in ne zagotovila izdaje. Če zdravnik iz medicinskih ali pravnih razlogov predpisa ne odobri, se plačilo vrne. Če vas zaprosi za dokumentacijo in je ne dostavite v 7 dneh ter zadeve ni mogoče zaključiti, vam vrnemo celoten znesek.

Ko se vrnete v Slovenijo

Po vrnitvi domov zdravljenja ne pustite v vmesnem stanju. Če ste v tujini dobili zdravilo pod drugim lastniškim imenom, preverite, ali gre za isto učinkovino in isto jakost, kot jo jemljete sicer. Podatke o zdravilih, ki so v prometu v Sloveniji, najdete v Centralni bazi zdravil.

Škatlico in navodilo za uporabo shranite ter ju pokažite zdravniku ob naslednjem stiku. Enako velja za morebiten izvid, če ste bili v tujini pregledani. Ti podatki so pomembni, kadar se odmerek prilagaja ali kadar jemljete več zdravil hkrati, saj se lahko medsebojno učinkujejo.

Če ste med potjo opazili neželene učinke, tega ne odpravite kot mimobežno težavo. O tem se pogovorite z zdravnikom, ki bo presodil, ali je potrebna sprememba zdravljenja.

Za naprej velja preprosto pravilo: zalogo zdravil uredite pred odhodom in ne šele na poti. Čezmejna pot je rešitev za nepredvidene primere, ni pa nadomestilo za redno spremljanje kronične terapije doma. Splošne informacije o obnovi recepta so zbrane v razdelku /erecept/.

Ali lahko z receptom slovenskega zdravnika dvignem zdravilo v drugi državi EU?

Načelo čezmejnega priznavanja receptov uvaja direktiva 2011/24/EU, pogoj pa je, da recept vsebuje podatke iz Priloge k direktivi 2012/52/EU. Tudi tedaj o izdaji odloči farmacevt, ki lahko izdajo zavrne ob nepopolnih ali nečitljivih podatkih ali kadar zdravila v tisti državi ni v prometu.

Zakaj mora biti na receptu ime učinkovine in ne blagovna znamka?

Ker se isto zdravilo v različnih državah trži pod različnimi lastniškimi imeni, ime učinkovine pa je skupno in ga farmacevt prepozna povsod. Lastniško ime se navede pri bioloških zdravilih ali kadar zdravnik presodi, da je to medicinsko nujno, pri čemer na kratko navede razlog.

Ali mora lekarna v tujini zdravilo izdati?

Ne. O izdaji odloči farmacevt. Izdajo lahko zavrne, če podatki na dokumentu niso popolni ali čitljivi, če dvomi o pristnosti dokumenta ali če zdravila v tisti državi ni v prometu. Nihče ne more obljubiti, da bo vsaka lekarna dokument sprejela. Pomaga, da so podatki popolni in da imate pri sebi osebni dokument.

Ali lahko po tej poti dobim uspavala ali močne analgetike?

Ne. Šesti odstavek 11. člena direktive 2011/24/EU iz čezmejne poti izvzema zdravila s posebnim režimom predpisovanja, torej prepovedane droge in psihotropna zdravila. Sem sodijo opioidi, benzodiazepini, uspavala skupine Z, poživila, gabapentinoidi in konoplja za medicinsko uporabo. Uredi jih zdravnik doma.

Ali je vaš dokument slovenski eRecept?

Ne. Naš dokument je izdan po Prilogi k direktivi 2012/52/EU in v slovenski državni sistem ne vstopa, zato ga v portalu zVEM ne boste videli. Prejmete ga po elektronski pošti, natisnete in odnesete v lekarno skupaj z osebnim dokumentom. Kode ali številke za navajanje v lekarni ni.

Kaj krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja?

Med začasnim bivanjem v drugi državi članici omogoča dostop do potrebnih zdravstvenih storitev v javni mreži pod enakimi pogoji kot za tamkajšnje zavarovane osebe. Ne krije izvajalcev zunaj javne mreže, načrtovanega zdravljenja v tujini in prevoza domov. Podrobnosti ureja ZZZS.

Koliko stane pregled in ali vračate plačilo?

Obnova recepta in kontracepcija staneta 24,90 EUR, obravnava pri hujšanju z zdravili GLP-1 pa 29,90 EUR; prednostna obravnava je doplačilo 9,90 EUR. Plačilo pokriva pregled zdravnika, ne zdravila. Če predpis iz medicinskih ali pravnih razlogov ni odobren, se plačilo vrne. Če zaprošene dokumentacije ne dostavite v 7 dneh in zadeve ni mogoče zaključiti, vam vrnemo celoten znesek.